Festival v Mariboru si prizadeva razširiti svojo publiko in ovreči napačne predstave o klasični glasbi . Zaradi raznolike ponudbe koncertov, ki vključujejo tako tradicionalne mojstrovine kot sodobne interpretacije in izzive, festival privablja tako dolgoletne ljubitelje klasične glasbe kot tudi radovedne novince.
Posebna pozornost je namenjena najmlajšim obiskovalcem, ki jih festival seznanja s svetom izjemnega glasbenega mojstrstva prek interaktivnih vsebin in sproščene atmosfere.
Festival v Mariboru https://znaki.fm/sl/events/festival-maribor/ ni samo festival čudovite (klasične) glasbe, temveč praznik s ponosno pol stoletno tradicijo in drznim pogledom v prihodnost.
Svetlo srce evropske kulture ponuja vrhunsko izkušnjo
V mestu se skozi vse leto odvijajo znani mednarodni festivali, med katerimi je najbolj znan zagotovo večkulturni festival Veliki post, ki mestne ulice in trge napolni s koncerti, predstavami, uličnim gledališčem in pestro programsko ponudbo za družine. V Mariboru poteka tudi največji gledališki festival v Sloveniji – Mariborski gledališki festival, lutkovni festival »Poletni lutkovni pomol« in festival klasične glasbe »Festival Maribor«. Gurmane in ljubitelje dobre hrane vabimo na spomladanski Mednarodni festival čilija in čokolade ter jesenski festival vina in kulinarike »Festival najstarejše vinske trte«, katerega vrhunec je slovesno obiranje najstarejše vinske trte na svetu.
Celoletni festivalski program dopolnjujejo številni manjši dogodki, ki ohranjajo živahno vzdušje v mestu in njegovi okolici. Zakaj se nam ne pridružite na Festivalu pohodništva, Operni noči in Žametni večerji med vinogradi?
Borštnik
Razstava, posvečena 60. obletnici Mariborskega gledališkega festivala, predstavlja pregled ključnih dogodkov, ustvarjalnih dosežkov in osebnosti, ki so pustile svoj pečat na festivalu od njegove ustanovitve leta 1966 do danes. Razstava je zasnovana kot kronološko in tematsko popotovanje skozi šest desetletij zgodovine gledališča, ki ga je mariborski gledališki festival pomagal ustvariti kot osrednjo nacionalno platformo za umetniško refleksijo, strokovno oceno in razvoj gledališke umetnosti.
Predstavljeni so ključni mejniki festivala: njegovi začetki v kontekstu kulturne politike 60. let 20. stoletja, oblikovanje njegove identitete v času institucionalizacije slovenskega gledališča, prehodi, ki so spremljali družbene in estetske spremembe v 80. in 90. letih 20. stoletja, in širitev programa v 21. stoletju, ko je festival postal tudi prostor za močno in intenzivno mednarodno izmenjavo.
Kolaž iz del H. Ibsena in A. Strindberga
Dva velikana skandinavske dramatike, Henrik Ibsen in August Strindberg, sta zaznamovala razvoj naturalizma in globoko spremenila sceno sodobne dobe. Njihovo ustvarjanje presega stilistične meje: Ibsenova zgodnja dela še vedno kažejo značilnosti poznega romantizma, medtem ko Strindberg v svojem poznejšem obdobju odkrito igra s simbolizmom. Oba pripovedujeta svoje zgodbe skozi oči navadnega človeka – v času, ko se je prvič v zgodovini resnično oblikoval srednji razred, nove znanstvene odkritja pa so do globine duše pretresle obstoječe razumevanje sveta. Kot da bi ljudje nenadoma izgubili vsakršen nadzor nad čimerkoli.
Njihov odnos je bil prav tako dramatičen. Sovražila sta se. V Ibsenovi pisarni je visela fotografija Strindberga, da je lahko med pisanjem užival v pogledu na svojega nasprotnika. Strindberg je Ibsena ostro napadal in ga celo obtožil plagiatorstva.
Kako sta lahko v isti dobi ustvarjala tako podobno umetnost, vendar iz popolnoma različnih izhodišč? Ibsen s svojo subtilno natančnostjo razkriva najtemnejše kotičke človeške psihe, medtem ko Strindberg intimnost, čustva in voyerizem popelje še korak dlje. Nekatere od njihovih zgodb je mogoče zlahka prenesti v sodobnost, nekatere so brezčasne takšne, kot so, nekatere pa se ne dajo kategorizirati. Toda morda nam prav igra z jezikom, vizualnim izrazom in pripovednimi strukturami lahko pomaga odkriti nekaj novega v teh tako pogosto interpretiranih delih.